Arhiv za 'Zabava' kategorijo

S STROJNICO NA FESTIVALU KUNIGUNDA

Objavljeno v Aktualno, Glasba, Slovenija, Zabava, miks dne 2 September, 2010 avtor thestroj

Zadnji teden v avgustu so me organizatorji povabili, da izvedem tolkalsko delavnico v okviru festivala Kunigunda, ki vsak konec poletja poteka v Velenju. Sodelovanje v festivalskem programu mi je bilo v veliko zadovoljstvo predvsem zaradi odlične organizacije ter entuziastične skupine s katero sem imel priložnost delati. Čeprav dve tretjini udeležencev nista imeli nobenih izkušenj s tolkali, nam je v šestih dneh dela uspelo ustvariti štiri zelo spodobne kompozicije, v katere smo premierno vključili tudi Kontaktor, nov inštrument o katerem bom kaj več napisal prihodnjič.

Naše šestdnevno ustvarjalno druženje smo zaključili z udarnim nastopom na zaključnem večeru festivala v tamkajšnjem MKC-ju, za boljšo predstavo o ustvarjalnem vzdušju, ki je zaznamovalo naše delo, pa si lahko ogledate še nekaj fotografij in video posnetek.

Foto: Goran Petraševič in Primož Oberžan

Inštrumentarij

Inštrumentarij

Priprave na vajo

Priprave na vajo

Ritem je trdo delo

Ritem je trdo delo

Kolateralna škoda

Kolateralna škoda

Priprave na zaključni nastop

Priprave na zaključni nastop

Zaključni nastop

Zaključni nastop

Zaključni nastop

Zaključni nastop

Zaključni nastop

Zaključni nastop

Zaključni nastop

Zaključni nastop

Zaključni nastop

Zaključni nastop

Zaključni nastop

Zaključni nastop

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark

TOLKALSKE DELAVNICE THE STROJ V KINU ŠIŠKA

Objavljeno v Aktualno, Glasba, Slovenija, Zabava, miks dne 2 Januar, 2010 avtor thestroj

Januarja bomo v ljubljanskem Kinu Šiška ponovno pričeli s tolkalskimi delavnicami  kolektiva The Stroj. Novi in bivši udeleženci se bodo lahko seznanili in poglobili svoje znanje izdelave tolkal iz odpadnih in drugih materialov ter združili svoj ustvarjalni potencial v udarnem kolektivnem glasbenenem pristopu. Program tromesečne delavnice bo poleg tolkalskih osnov zajemal še terenska snemanja nenavadnih zvokov, delo z zvočnimi matricami ter osnove odrskega nastopa. Natančen program dela bo sestavljen po uvodnem srečanju z udeleženci, na njihovo željo pa bomo vanj vključili tudi njihova druga znanja, povezana z glasbo (vokal, klasični inštrumenti, ples…)

 

S kolektivom The Stroj želimo z delavnico prenesti svoje bogate glasbene izkušnje na mlajše generacije ter jih spodbuditi pri glasbenem ustvarjanju, v katerem poslušanje, igranje, domišljija, ročne spretnosti ter kolektivizem igrajo enakovredno vlogo.

 

Tolkalske delavnice bodo potekala vsak ponedeljek ob 16h v Kinu Šiška, trajale bodo 3 mesece, uvodno srečanje pa bo v ponedeljek, 18. januarja ob 16h. Program delavnic bomo prilagodili znanju posameznih udeležencev, zato tolkalsko predznanje ni pogoj za prijavo. Prijave sprejemamo do petka, 15. januarja, na elektronski naslov hangarpress2@gmail.com

 

Delavnico bo vodil Primož Oberžan, ustanovitelj in vodja zasedbe The Stroj, izdelovalec originalnih inštrumentov ter tolkalec z dolgoletnim glasbenim stažem.

 

Prijave in informacije:

hangarpress2@gmail.com

  • Share/Bookmark

Z EFEKTORJEM NA OSNOVNI ŠOLI RIHARDA JAKOPIČA

Objavljeno v Aktualno, Glasba, Slovenija, Zabava, miks dne 26 November, 2009 avtor thestroj

Iz osnovne šole Riharda Jakopiča v Ljubljani so me pred kratkim povabili, da njihovim učencem v okviru glasbenega pouka predstavim svoje delo in inštrumentarij. Na voljo sem dobil manjšo telovadnico in eno šolsko uro, vse ostalo je bilo prepuščeno moji domiselnosti. Ker sem že nekajkrat opazil, da moj efektor otroke pritegne bolj kot odrasle, sem ga naložil v avto, zraven pa sem vzel še teremin, skorajda stoletje star električni inštrument, na katerega se igra brez dotikanja in ki večino ljudi še vedno spravi v začudenje, kakor da bi ga izumili včeraj.

 

In tako je naneslo, da sem že ob sedmih zjutraj v telovadnici šole v moji soseski sestavljal svoje čudaške aparature in zraven razmišljal, kako naj se lotim svojega nastopa pred mladim občinstvom. Ostalo je še toliko časa, da sem z Ireno Sajovic – Šuštar, učiteljico glasbenega pouka, ki me je prijazno povabila na šolo, popil jutranjo kavo v zbornici, nato pa so se vrata v telovadnico odprla in kakih 50 otrok je disciplinirano posedlo predme in me pozorno opazovalo. Zajel sem sapo in jim povedal, da poleg glasbe, sestavljene iz tonov, ki jo že dobro poznajo, obstaja tudi glasba, sestavljena iz zvokov in šumov ter jim ob tem predstavil zvoke efektorja – hrumenje vzmeti, tipkanje pisalnega stroja, škripanje stiropora po mokrem steklu, šume vrtečih kolesc, drdranje mehanskega robotka na vzmet in druge domislice iz mojega zvočnega arzenala.  Nadaljevali smo z ritmom in pojasnilom, da glasba iz katerih koli zvokov nastane takrat, ko jih postavimo v ritem. Ker je glasba mnogokrat močnejša od besed, sem jim v nadaljevanju odigral tri kompozicije in doživel odziv, ki ga iz koncertov ne pomnim.

 

Za konec našega srečanja sem jim pokazal še teremin in jih povabil bližje, da tudi sami preizkusijo moje igrače. Vsi naenkrat so skočili kakor na vzmet in sto rok je začelo navdušeno grabiti po vsem, kar je povzročalo zvok. Od ritma nam ni ostalo veliko, a goreča želja po igranju je odtehtala tudi to.

 

Besedilo in foto: Primož Oberžan

 

 

 

 

 

 

  • Share/Bookmark

THE STROJ: novi single LAIKA

Objavljeno v Aktualno, Glasba, Slovenija, Zabava, miks dne 10 November, 2009 avtor thestroj

52 LET PO IZSTRELITVI SPUTNIKA 2 ‘LAIKA’ ZAŽIVELA KOT SINGLE SKUPINE THE STROJ – VABILO NA KONCERT V KINO ŠIŠKA 11.DECEMBRA 2009!

 

3. novembra 1957 so v tedanji Sovjetski zvezi v Zemljino orbito lansirali Sputnik 2, prvo vesoljsko plovilo z živim bitjem na krovu. Psička Laika, ki je kot prva vesoljska potnica umrla le nekaj ur po izstrelitvi, se je s tem poletom zapisala v zgodovino.

 

Natanko 52 let po izstrelitvi The Stroj na radijske valove pošilja novi single Laika, kozmično himno, posvečeno potepuški psički iz moskovskih ulic, ki je svoje življenje končala v tišini vesolja kot predhodnica kozmonavtov. Obenem skladba govori o minljivosti, o minljivosti prav vsake zmage ali poraza, in sili k razmisleku o človeštvu, večnosti in posledicah naših dejanj.

Single Laika je prva posneta skladba zasedbe The Stroj v novi zasedbi, hrumenje strojev in bobnenje tolkal pa se je v kozmični tišini tokrat umaknilo eteričnemu ženskemu vokalu, sikanju električne napeljave v vesoljskem modulu ter odmevu Laikinega cvileža iz brezna časa.

 

»Skladba Laika je bila prva, ki smo se jo lotili s prenovljeno postavo, končni studijski izdelek pa lepo odraža naše nove glasbene koordinate. Večino zvočnega materiala za Laiko sem posnel med letošnjim bivanjem v Berlinu in Moskvi, kjer je nastala tudi osnovna zamisel skladbe, navdihnjena z zgodbo o potepuški psički, ki je v tekmi za tehnološki prestiž in ideološko nadvlado med hladno vojno postala prva vesoljska potnica in žrtev obenem. Zvočni material je z velikim občutkom uglasbil Jure Golobič, Eva Breznikar pa je z besedilom in subtilno  interpretacijo skladbi dodala še močno sporočilno dimenzijo. Tempo skladbe, 103 udarce na minuto, ustreza Laikinemu srčnemu utripu, ki so ga nekaj ur pred njeno smrtjo zabeležili senzorji na njenem telesu.

Verjamem, da bomo z Laiko našo glasbo približali tudi tistim, ki so nas kot tolkalce doslej poslušali bolj od daleč,« je povedal ustanovni član in vodja zasedbe The Stroj, Primož Oberžan.

 

The Stroj so z novim repertoarjem prejšnji teden nastopili v mariborskem ŠTUK-u (http://www.dostop.si/novica.aspx?ID=539#Title), 11.12. pa si jih boste lahko ogledali v ljubljanskem Kinu Šiška, kjer se bodo predstavili na ekskluzivnem nastopu s projektom Kymatikon.

Klikni za predvajanje skladbe:

the-stroj-laika

  • Share/Bookmark

TOLKALSKA DELAVNICA V KINU ŠIŠKA

Objavljeno v Aktualno, Glasba, Slovenija, Zabava, miks dne 20 September, 2009 avtor thestroj

V ljubljanskem Kinu Šiška bo oktobra in novembra potekala tolkalska delavnica kolektiva The Stroj, na kateri se bodo udeleženci seznanili z izdelavo tolkal iz odpadnih in drugih materialov ter združili svoj ustvarjalni potencial v udarnem kolektivnem glasbenenem pristopu.

 

The Stroj želi z delavnico prenesti svoje bogate glasbene izkušnje na mlajše generacije ter jih spodbuditi pri glasbenem ustvarjanju, v katerem poslušanje, igranje, domišljija, ročne spretnosti ter kolektivizem igrajo enakovredno vlogo. Udeleženci delavnic bodo seznanjeni tudi s prvinami odrskega nastopa ter osnovami akustike in glasbene tehnologije.

 

Tolkalska delavnica bo potekala vsak ponedeljek v oktobru in novembru v Kinu Šiška. Program tokratne delavnice je prilagojen mladini od 10. do 15. leta, termini delavnic za druge starostne skupine pa bodo objavljeni naknadno. Tolkalsko predznanje ni pogoj za prijavo. Prijave sprejemamo do petka, 2. oktobra, na elektronski naslov hangarpress2@gmail.com

 

Delavnico bo vodil Primož Oberžan, ustanovitelj in vodja zasedbe The Stroj, izdelovalec unikatnih inštrumentov ter tolkalec z dolgoletnim glasbenim stažem.

 

Prijave in informacije:

hangarpress2@gmail.com

  • Share/Bookmark

STETOSKOP

Objavljeno v Aktualno, Glasba, Slovenija, Zabava, miks dne 7 September, 2009 avtor thestroj

Kar nekaj let me je mikalo, da bi na naših nastopih v glasbo vključil tudi zvok bitja svojega srca. Uporaba posnetka mi ni dišala, nisem namreč iskal simulacije, temveč neposredno zvočno izkušnjo lastnega organizma med samim glasbenim nastopom. Za razliko od vokala, ki ga lahko artukuliramo in z njim izražamo emocije, imamo na lastno srce precej manj vpliva: delno sicer lahko vplivamo na frekvenco njegovega bitja, to pa je tudi vse. Čeprav na simbolni ravni srce običajno nastopa kot sedež duše, naših čustev in strasti, pa njegov zvok sproža popolnoma druge asociacije. Srce bolj spominja na stroj, saj deluje neodvisno od naše volje, bistvo njegovega delovanja pa je v pulziranju, repeticiji, ustvarjanju ritma organizma. V kleti zavesti bije srce.

 

Ozvočiti srce je bilo pravzaprav preprostejše, kot sem pričakoval. Potreboval sem le stetoskop, dovolj majhen mikrofon ter predojačevalec, ki bo signal dovolj ojačal, da bo zatresel tudi skozi močna koncertna ozvočenja. Projekt je stekel, ko sem pred kratkim v starinskem kovčku, ki ga imam s seboj na vsakem nastopu, našel droben, napol vohunski mikrofon, ki sem ga kupil približno tri leta nazaj, nato pa pozabil nanj. Na pogled se mi je zdel primeren za namestitev v ozko cev stetoskopa, ki je bil naslednji na spisku materiala. V trgovini z medicinskimi pripomočki so mi povedali, da jih prodajajo od 120 evrov dalje, kar se mi je za dve gumijasti cevi s slušalkama zdelo odločno preveč. Zato sem malo posrfal po spletu, da bi se podrobneje seznanil s tem medicinskim instrumentom.

 

Enciklopedije so mi povedale, da je stetoskop leta 1816 izumil francoski zdravnik René-Théophile-Hyacinthe Laennec, izgledal pa je kot preprosta lesena troblja, katere širši del je zdravnik pacientu prislonil na prsi, ožji del pa na svoje uho. Princip delovanja stetoskopa je zelo preprost: utripanje srca ustvarja neslišne vibracije v našem prsnem košu, vibracije pa ustvarjajo zvok oziroma zračni tlak, ki se na zožanem delu troblje zaradi njenega manjšega premera dovolj ojača, da vzburi tudi membrano bobniča v našem ušesu. V naslednjih sto letih je stetoskop poleg rentgena postal najpomembnejši diagnostični pripomoček v medicini, tehnično pa so ga izboljšali le toliko, da je s pomočjo dveh gumijastih cevk in preprostih naglavnih slušalk postal ‘stereo’. Čeprav so danes na trgu že sofisticirani digitalni modeli, pa je v praksi še vedno najbolj razširjen tip stetoskopa, ki sta ga v 40. letih prejšnjega stoletja razvila Rappaport in Sprague. Je preprost, poceni, učinkovit, enostaven za vzdrževanje in kakor kalašnikovka ali fenderca nosi ime svojih tvorcev. Najprej sem ugotovil, da tovrstni stetoskopi v spletnih trgovinah stanejo le nekaj deset dolarjev, nato pa še, da imam pravzaprav kolega, ki se ukvarja s prodajo medicinske opreme in ima stetoskope v malem prstu, pa tudi v prtljažniku svojega avtomobila. Cena? Sitnica… Hvala ti, saj veš, kdo si.

 

Za predojačevalec sem pobaral Abeta, enega naših tonskih mojstrov, in dobila sva se v trgovini Audiopro v Krškem. Ne omenjam jih, ker bi mi kaj podarili, so pa prav prijazni fantje, ki so nama z veseljem dovolili, da se poigrava z vsemi mašinami in izbereva, kar sva potrebovala, po zares spodobni ceni.

 

Mojster Abe med testiranjem predojačevalcev

Mojster Abe med testiranjem predojačevalcev

 

Sestaviti zadevo je bilo lažje kot lego kocke. Nobenih izvijačev, vrtalnih strojev, žag in kladiv nisem potreboval, da sem mikrofon spravil v eno od cevi in povezal zadevo z ojačevalcem. Za bolj dramatičen občutek in malce suspenza sem se pred finalnim testom spravil preteči še en krog po Šiški, da dvignem glasnost in tempo svojega novega inštrumenta, vztrajnega bobnarja, ki s svojim ritmom omogoča to, čemur pravimo življenje. Učinek ni izostal. Povečal sem glasnost na ojačevalcu, se utrujeno zvrnil v fotelj in se zadihan prepustil lastnemu beatu. Heartbeatu.

Poskusno snemanje pri 150 bpm

Poskusno snemanje pri 150 bpm

 

 

 

  • Share/Bookmark

THE STROJ NAVDUŠIL NA KAMFESTU

Objavljeno v Aktualno, Glasba, Slovenija, Zabava, miks, Šport dne 11 Avgust, 2009 avtor thestroj

GORAN ZAVRŠNIK foto Matej Leskovšek

GORAN ZAVRŠNIK foto Matej Leskovšek

Zasedba The Stroj je včeraj s prenovljenim koncertnim programom nastopila na otvoritvenem dogodku letošnjega Kamfesta, ki se bo sicer odvijal v Kamniku vse do 22. avgusta. Nabito polno prizorišče in izjemen odziv publike sta dala celotnemu zvočno-vizualnemu spektaklu še večji pomen.

Po uvodnih zvočnih kreacijah, ki so jih člani izvabljali iz nenavadnih unikatnih instrumentov, sestavljenih pod budnim očesom in s spretno roko vodje Primoža Oberžana, se je tokratna med skladbo ‘Neusmiljeno naravnost’ članom The Stroja pridružil celo boksar. Če bobnarji udrihajo po tolkalih, kitaristi ubirajo strune in klaviaturisti tipke, berlinski glasbenik in boksar Alfred Schönfelder s svojim nenavadnim boksarsko–glasbenim strojem, imenovanim vimmba, boksa po posebnih vrečah-stikalih, ki jih glede na zaporedje boksarskih udarcev oblikuje v melodijo ali najrazličnejše zvočne efekte.

The Stroj, ki svoje občinstvo redno presenečajo z domiselnim vpletanjem neglasbenih pripomočkov v koncertne natope, so s tokratnim boksarsko-glasbenim gostom prvič zakorakali tudi v športne vode, Alfredov prihod na oder pa je s pomočjo sodobnih tehnologij napovedal sam Franci Pavšer, pokojna legenda slovenskih športnih komentatorjev.

Brez isker in ženskega vokala tudi tokrat ni šlo, šestčlanska zasedba pa je na koncu koncerta in po dveh skupnih kompizicijah z gostom Alfredom Schönfelderjem z ovacijami tudi uradno pričela Kamfest in s tokratnim nastopom kymatično vizualizacijo zvoka prvič javno predstavila tudi širši javnosti.

 

Hangar P.R.

 

EVA BREZNIKAR foto Matej Leskovšek

EVA BREZNIKAR foto Matej Leskovšek

MATEJ SELAN - BIB foto Ziggy

MATEJ SELAN - BIB foto Ziggy

PRIMOŽ OBERŽAN foto Matej Leskovšek

PRIMOŽ OBERŽAN foto Matej Leskovšek

ALFRED SCHONFELDER foto Ziggy

ALFRED SCHONFELDER foto Ziggy

 

 

 

  • Share/Bookmark

POLLAU: CONNECTED 09

Objavljeno v Aktualno, Glasba, Zabava, miks dne 28 Julij, 2009 avtor thestroj
Prosimo, ne dotikajte se. Umetnost!

Prosimo, ne dotikajte se. Umetnost!

Sodelavka Cym (http://cymspace.net), ki skrbi za našo spletno stran, je nizozemska multimedijska umetnica, ki jo je splet življenjskih okoliščin pred nekaj leti pripeljal v majhno vas Walkersdorf, nedaleč od avstrijskega Gradca, kjer sedaj živi s svojim sinom Oskarjem. Vsestranska umetnica se je takoj lotila raziskovanja novega okolja, stari svinjak na svojem posestvu pa je s prvim iz serije dogodkov pod imenom ‘Connected: Art in the pigsty’ leta 2007 spremenila v nenavadno galerijo. Cym je letos projekt’ Connected’ izpeljala že tretjič, tokrat v Pöllauu.

Cym med našo mašo.

Cym med našo mašo.

 Tema letošnjega simpozija je bila reciklaža, ki v zadnjih letih postaja stalnica različnih dogodkov na področju umetnosti. Cym me je povabila, da na simpoziju predstavim svoj efektor, inštrument, narejen iz najdenih predmetov, ki so nekoč služili v povsem druge namene, pa sem naložil kramo v avto in se odpeljal v neznano.

 

V Pöllauu, majhnem kraju sredi sadovnjakov na avstrijskem Štajerskem, se je zbrala zanimiva mednarodna druščina umetnikov različnih profilov, ki so v tednu dni izpeljali vsak svoj projekt, povezan z reciklažo odpadnih materialov, ki so jih našli v bližnji okolici. Mojo pozornost so pritegnili predvsem projekti, povezani z zvokom, pri katerih so ustvarjalci ubrali domiselne pristope pri kreativnem recikliranju najdenih objektov in zvokov.

 Jez Riley French (http://jezrileyfrench.blogspot.com/) je angleški ustvarjalec, ki se že tri desetletja ukvarja s snemanjem terenskih posnetkov in ‘intuitivno kompozicijo’, kakor sam imenuje svojo ustvarjalno metodo. Pri svojem delu ne uporablja elektronskih efektov za manipulacijo posnetkov, njegov kompozicijski pristop pa temelji na intuitivnem sestavljanju zvočnih kolažev, s katerimi odslikava emotivna stanja ob snemanjih na izbranih lokacijah. Z Jezom sva, kot navdušena prisluškovalca svetu, takoj postala ‘connected’, pritegnila pa me je tudi njegova snemalna oprema, ki je precej bolj sofisticirana od moje. Poleg high end prenosnega snemalnika uporablja celo vrsto različnih mikrofonov, pickupov ter hidrofonov, s katerimi snema pod vodo. Tako mi je recimo pokazal (če se poslušanju lahko tako reče), da zlate ribice v lokalnem ribniku niso tako tihe, kot se nam zdi, kadar jih opazujemo s kopnega. Jez me je prav tako seznanil z žal že pokojnim angleškim ustvarjalcem Hughom Daviesom (http://www.the-improvisor.com/ANNOUNCEMENTS/Hugh%20Davies.html), muzikologom, skladateljem, improvizatorjem ter enim od pionirjev elektronske glasbe, ki je glasbeni izraz prav tako gradil na osnovi inštrumentov, ki jih je izdelal sam. Ko sem po spletu brskal za informacijami o njem, me je prešinilo, kako zanimivo je tole z ustvarjanjem: bolj ko se trudiš biti izviren, več somišljenikov najdeš…

Jez s svojimi prisluškovalnimi napravami.

Jez s svojimi prisluškovalnimi napravami.

 Margarita Benitez, multimedijska ustvarjalka iz Chicaga, mi je v praksi pokazala, kako deluje tako imenovani ‘circuit bending’, DIY ustvarjalna praksa, ki se ukvarja s predelavo zvokov elektronskih igrač.

Margarita predeluje elektronske igrače v nenavadne inštrumente

Margarita predeluje elektronske igrače v nenavadne inštrumente

 Za pionirja circuit bendinga velja Reed Ghazala, ki je v 60. letih začel elektronske igrače predelovati v bizarno zveneče instrumente ter s praktičnimi delavnicami svoje znanje razširil na mlajše generacije ‘circuit benderjev’, ki so njegov pristop povzdignili na raven estetskega gibanja. (http://www.youtube.com/watch?v=Wy1mdLpy0SY)

 

Še eno zanimivo področje zvočne umetnosti, ki sem ga doslej le bežno poznal, mi je predstavila Natalia Borrisova, moskovčanka, ki zadnja leta živi in dela v Münchnu. V Pöllauu je raziskovala zvočnost različnih kovinskih odpadkov, ki jih je pripravila do resonance z mikrotresljaji piezo kristalov.  

 

Piezo element trese konzervo v službi umetnosti.

Piezo element trese konzervo v službi umetnosti.

 S podobnimi materiali (konzerve, kovinski sodi, embalaža, zarjavele žice in kosi pločevine) sem v preteklosti veliko delal kot tolkalec, zato sem naivno verjel, da poznam že vse njihove zvočne skrivnosti. Ko sem njene eksperimente slišal še skozi slušalke Jezovih snemalnih naprav, sem osuplo ugotovil, da so meje materialnega zvoka zarisane mnogo širše, kot sem si predstavljal doslej. Tudi naključni mimoidoči domačini so zvedavo opazovali nenavadno zveneč kup smeti in čudaške tujce, ki so opremljeni z mikrofoni, slušalkami in kopico kablov po vseh štirih lazili okoli njega, kot da bi želeli demontirati bombo.

 

 

Jez in Natalia demontirata zvočno bombo.

Jez in Natalia demontirata zvočno bombo.

 Ne morem si kaj, da ne bi omenil še zanimivega prizorišča naših dogodkov. Jez je namreč nastopil kar pred oltarjem v impresivni lokalni cerkvi, sam pa pod arkadami ob njej. Ko sem malo pred drugo uro popoldan poskusno zagnal svojo mašinerijo, da sem preveril, če vse deluje, so me prišli iz cerkve prijazno prosit, če sem lahko do dveh tiho, ker imajo pogreb. Uvidevno sem počakal, nato pa skupaj z Margarito klofnil po mašini, da naju je bilo veselje poslušat. Jez je s svojim ambientalnim zvočnim kolažem nastopil takoj za nama in še preden je utegnil zviti vse kable, so v cerkev z zanosom že pridrli svatje z godbo na pihala, ker so imeli ohcet. Nisem se mogel načuditi, kaj šele oni meni, pa sem kompozicijo, ki sva jo odigrala z Margarito, naslovil kar ‘After funeral, before wedding’. Naslov prav dobro odslikava vlogo glasbenika v vsaki družbi, zato bom z njim tudi končal.

P.S.

Hvala za trud, Cym, spet si nas lepo skonektala!

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

  • Share/Bookmark

THE STROJ NA MORJU NE RJAVI

Objavljeno v Aktualno, Glasba, Slovenija, Zabava, miks dne 14 Julij, 2009 avtor thestroj

 

 

Na PUF festival v Pulo so nas tokrat povabili že tretjič. Prvič smo kakih deset let nazaj celotno mašinerijo zvlekli na oder nekdanjega kina, drugič smo z Maticami nastopili v punkerski luknji in temu primerno tudi odigrali svoje, tokrat pa smo se z novo zasedbo in kymatikonom, našim sistemom za vizualizacijo zvoka, znašli na odru trdnjave Monte Paradiso, sicer najstarejše hardkorovske utrdbe v Puli, kar dokazuje tudi spominska plošča, ki so si jo prvoborci na stoletno obzidje verjetno montirali kar sami.

 

Še prej je bila prava zabava z načrtovanjem te kratke ekspedicije. Za prehod čez južno mejo potrebuješ ATA karnet, šop podpisanih papirjev s seznamom opreme in birokracija ni mačji kašelj. Kaj naj človek napiše v obrazec zahtevanega dokumenta pod rubriko proizvajalec, model, serijska številka in vrednost, če pa je inštrument izdelal iz stare deske, telefona iz bolšjaka, igrače, ki jo je dobil za tretji rojstni dan in odpisanega pisalnega stroja iz tajništva Društva pisateljev.  Dobra stran zgodbe je, da sem se v kombiju nazadnje znašel z našimi tremi puncami, Evo, Tjašo in Simono, ki mi iz dneva v dan dokazujejo, da z njimi res ni šale. V to sem se najprej prepričal na meji, ko je prišlo do tistega nehvaležnega vprašanja “Šta to vozite?”. Ko so iz kombija stopile punce, cariniku naše železje ni bilo več zanimivo in ko ga je Eva vprašala, kako je kaj, je takoj pokazal izreden interes za glasbo in umetnost. Mene so seveda nalašč kot bedaka pustili čakati kake četrt ure, preden so nam sritisnili tiste žige v dokument, ampak s papirji ni bilo potem nobenih težav več. Tudi prstov v rit ne. Mi je pa carinik, ko sem ga vprašal, če smo ‚prošli‘, odvrnil: »Vi možete ići, samo nam pjevačicu ostavite!«

 

Do vzpetine nad Pulo, kjer stoji utrdba Monte Paradiso, smo se malce navozili, a je hitro minilo. Punce so mi pripovedovale vse sorte zgodb. Bile so drugačne od mojih in sklenil sem, da bom raje več poslušal kot govoril. Pustil sem mislim po svoje in vsake toliko pokimal Tjaši za volanom, ki je bila najglasnejša. Mislim, da sem vmes celo malo zakinkal, zato ne vem več, kaj sem v resnici slišal in kaj se mi je le sanjalo. V Puli smo se znašli, kot bi rekel “PUF”. Sledila je običajna rutina: raztovarjanje, nošenje, postavljanje. Ekipa se je pozno popoldan zbrala v celotni zasedbi, vse je šlo po načrtih.

 

 

Žiga

Žiga

Goran

Goran

Eva

Eva

 

 

Bib, ki je s svojim rokerskim kombijem pripeljal opremo, je od olajšanja, ker ga na meji niso spet slekli, zaspal kot ubit. Fantje kymatiki so v nizkem prostoru s pogledom na oder postavljali snemalno opremo, zvočnike in luči. Za kymatiko je tokrat prvič skrbel Matjaž, ki je po kratkem, a uspešnem uvajanju vskočil namesto Luke. Za kamero sta bila Muc in Brane, s katerima smo začeli sodelovati pred kratkim in sta se prav tako izkazala kot profesionalna in zanesljiva sodelavca. Ko sem postavil svoje igrače na mizo efektorja in povezal vse kable za nastop, sem živčno delal kroge po dvorišču, saj smo imeli v ekipi še tonskega mojstra Saša, ki je z nami prav tako delal prvič. Ko so mi punce prinesle pivo in mi rekle, naj malo sedem, mi je odleglo. Ko so mi pokazale, kje imamo garderobo in kje bo morala Eva splezati na oder, sem bil spet na trnih. Ko pa sem na lastne oči videl, s kako iznajdljivo eleganco so rešile problem wc-ja v garderobi brez stranišča, sem se sam pri sebi le še prekrižal in se za vse večne čase odločil, da v boy bendih ne igram nikdar več. Se pa zato odslej dvakrat prepričam, če je kozarec s pivom res moj…

Bib

Bib

 

Matjaž

Matjaž

 

Načrt za nastop je bil kratek in jasen: pet kompozicij odigrati tako, da ljudem vsaj tričetrt ure ne pustimo dihati. Pripravljenega zvočnega materiala je bilo za pol ure, ostalo bo improvizacija, smo se dogovorili. Z Goranom sva bila dogovorjena tudi vsak za svoj solo, čeprav sem zadnjič na vaji ‚pizdil‘, da se mi zdi solo na koncertu isto kot kadar skoči v cirkusu pes skozi obroč. Svoje bi morala narediti tudi kymatična projekcija, ki so jo fantje kakor iz mitralješkega gnezda usmerjali na zid za odrom. Načrt je uspel. Žiga in Žurbi sta na tolkalih dobila svojih ‚no limits‘ pet minut, da sta se zdivjala in pokazala, kaj znata. Goran, ki je s tereminom v zadnjem času navezal že kar eteričen odnos (ga sploh še priklopi na elektriko, kadar igra nanj?) je presenetil še elektronske efekte, skozi katere ga je spuščal, mene pa je navdušil z novimi lokostrelsko gimnastičnimi gibi, s katerimi je krotil teremin, da ni postal perpetuum mobile. Eva je preko zaboja za orodje in razmetanega delovnega pulta v enajstcentimetrskih petah skozi nizko okno elegantno stopila na oder pri drugi pesmi in odpela Laiko tako, da nihče še par sekund po koncu ni niti muksnil. Nekdo si je sicer drznil glasno pripomniti, da »žena ne može da svira«, a je bil nokautiran že pri naslednjem komadu, ko je Eva prvič usekala po fajferju in zraven smrtno resno demonstrirala vse tiste akrobacije z vrtenjem palic med udarci. Jaz sem medtem plenkal z izvijačem po fedrih, navijal svoje igračke in užival v glasbi. Proti koncu sem se šel še v spodnji majici važit z verigo in udrihat po fajferju. Ker smo kompozicije razvlekli, Goran pa je bil sredi desetminutnega mižečega tereminskega transa, sem ob koncu skoraj izpustil dušo. Publika je zahtevala še bis in ga tudi dobila, mi pa smo se vmes spet preveč nerodno in skromno priklonili ter poniknili v zakulisje, ki je medtem postal že kar prijetna luknja, se trepljali po ramenih in vrgli vsak svoj pir vase.

Bib in Žurbi

Bib in Žurbi

 

 

 

Za zmagoslavna občutja in katarze ni bilo časa. Pivo, viski, dve sardeli, pa pospravljat. Imamo vse kable, železje in vijake? Je kymatikon pospravljen, zvočniki v škatlah, epruvete na varnem? V hotel smo prispeli ob pol treh zjutraj. V starem hotelu Riviera sem se prebudil  po vsakem gostovanju v Puli in kar nekako domače sem se počutil, pa sem si na recepciji kupil še eno pivo, ki sem ga spil kar v postelji. Namesto običajnega celonočnega žura sem se spominjal, kaj vse sem doživel, ko sem nazadnje prenočil tukaj. Bilo je več kot dovolj, da sem zaspal kot ubit.

 

 

Tekst in foto: Primož Oberžan

  • Share/Bookmark

V STROJNICI Z NATALIJO

Objavljeno v Aktualno, Glasba, Zabava, miks dne 27 December, 2006 avtor thestroj

Gledam Natalijo pri Jožovcu. Očke ko Bambi, vsako nedeljo ob enih, metafizična idila zloščenih trobent v rokah vrlih godcev, je redno ne zamujam. Prelepo, da bi bilo res, a se perverznemu užitku ne želim upreti. Natalijo imamo v plemenu v čislih še iz časov, ko je Alex dobil za darilo njeno fotko v okvirju in jo ročno pribil na steno svojega delovnega kabineta. O njej se redno pogovarjamo na dolgih vožnjah in jo postavljamo v zahtevne vloge filmskih prizorov, ki jih režira naša domišljija. Zagotavljam vam, da se vedno odlično odreže in da rada vse od sebe, kot se za profesionalko šika.

Beri več »

  • Share/Bookmark