Arhiv za 'Aktualno' kategorijo

OBISK UNIVERZITETNEGA REHABILITACIJSKEGA INŠTITUTA SOČA

Objavljeno v Aktualno, Glasba, Slovenija dne 9 Februar, 2011 avtor thestroj

Pred kratkim mi je preko kolega zdravnika, ki obiskuje naše tolkalske delavnice v Kinu Šiška, uspelo navezati stik z Univerzitetnim rehabilitacijskim inštitutom Soča. Prepričan sem namreč, da bi lahko naš inštrumentarij učinkovito prilagodili motorično oviranim osebam in vsaj delu pacientov malce popestrili njihovo rehabilitacijo v Soči.

Po uvodnem sestanku z dr. Hermino Damjan, predstojnico URI Soča, ter njenimi sodelavci, smo hitro našli skupen jezik in dobil sem priložnost, da del svojega inštrumentarija predstavim terapevtom in pacijentom zavoda. Odločil sem se za efektor in teremin, ki  za igranje ne zahtevata velike fizične moči in stoječega položaja,  poleg tega pa mi izkušnje kažejo, da z njima najbolj uspešno prebijam  led na predstavitvah svojega dela.

Z obiskovalci uvodnega srečanja smo hitro navezali sproščen odnos, njihova odprtost  in radovednost pa mi je nedvoumno pokazala, da je bila zamisel dobra. Zato računam, da bomo v naslednjem prispevku  iz URI Soča že lahko pokazali kakšen posnetek, na katerem bomo združili ustvarjalne moči v skupnem glasbenem ustvarjanju.

  • Share/Bookmark
Tagi: ,

S STROJNICO NA FESTIVALU KUNIGUNDA

Objavljeno v Aktualno, Glasba, Slovenija, Zabava, miks dne 2 September, 2010 avtor thestroj

Zadnji teden v avgustu so me organizatorji povabili, da izvedem tolkalsko delavnico v okviru festivala Kunigunda, ki vsak konec poletja poteka v Velenju. Sodelovanje v festivalskem programu mi je bilo v veliko zadovoljstvo predvsem zaradi odlične organizacije ter entuziastične skupine s katero sem imel priložnost delati. Čeprav dve tretjini udeležencev nista imeli nobenih izkušenj s tolkali, nam je v šestih dneh dela uspelo ustvariti štiri zelo spodobne kompozicije, v katere smo premierno vključili tudi Kontaktor, nov inštrument o katerem bom kaj več napisal prihodnjič.

Naše šestdnevno ustvarjalno druženje smo zaključili z udarnim nastopom na zaključnem večeru festivala v tamkajšnjem MKC-ju, za boljšo predstavo o ustvarjalnem vzdušju, ki je zaznamovalo naše delo, pa si lahko ogledate še nekaj fotografij in video posnetek.

Foto: Goran Petraševič in Primož Oberžan

Inštrumentarij

Inštrumentarij

Priprave na vajo

Priprave na vajo

Ritem je trdo delo

Ritem je trdo delo

Kolateralna škoda

Kolateralna škoda

Priprave na zaključni nastop

Priprave na zaključni nastop

Zaključni nastop

Zaključni nastop

Zaključni nastop

Zaključni nastop

Zaključni nastop

Zaključni nastop

Zaključni nastop

Zaključni nastop

Zaključni nastop

Zaključni nastop

Zaključni nastop

Zaključni nastop

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark

MOJSTER MO / MASTER MO

Objavljeno v Aktualno, Glasba, miks dne 20 Julij, 2010 avtor thestroj

Moritz Wolpert pri delu / Moritz Wolpert at work (foto Primož Oberžan)

(For english version see bellow)

 Pred dobrim letom mi je eden od prijateljev poslal povezavo do video posnetka nenavadnega možaka s črnim mejkapom okrog oči, ki igra na še bolj nenavaden inštrument imenovam ‘Heckeshorn’.(http://www.youtube.com/watch?v=p2Z_DxU-3rQ).

Pozornosti mi nista pritegnila le omenjeni moški ter njegov glasbeni stroj, tudi njegova glasba se me je dotaknila nekako hipnotično, kot dnevno sanjarjenje. Kar sem slišal, je bilo zelo drugačno od glasbe, ki sem jo navajen poslušati, kadar se glasbeniki igrajo z mehanskimi napravami.

Moje presenečenje je bilo še večje, ko sem pobrskal po njegovi spletni strani (www.mowolpert.de) in si ogledal še preostanek njegovega neo viktorijanskega Jules Vernovskega retro futurističnega steampunk elektromehanskega inštrumentarija.

 Pred mesecem dni sem obiskal Berlin in mojstra predhodno kontaktiral z željo, da se srečava. Bil sem zelo vesel, ko me je povabil na pogovor kar v svojo delavnico. Prostor kjer ustvarja, bi še najlažje opisal z besedo ‘Wunderkammer’ – soba čudes, do stropa napolnjena z njegovimi glasbenimi stroji, orodjem, slikami, starimi tolkali, kipci in različnimi skicami.

 Ime tega elektromehanskega čarovnika je Moritz Wolpert, več o njegovem delu pa si lahko preberete v nadaljevanju…

 Svojo glasbeno pot si začel kot bobnar. Kako se je primerilo, da si postal konstruktor glasbenih strojev?

Ko sem imel 14 let sem spoznal starejšega, sedemdesetletnega bobnarja, ki mu je bilo prav tako ime Moritz. Dal mi je ključe od prostora kjer je vadil in to je bila zame velika stvar. Več tednov sem hodil bobnat vsak dan, se naučil igrati in postal bobnar.

Kasneje, po mnogih letih igranja, me je začelo motiti, da sem kot bobnar lahko ustvarjal glasbo le s skupino. Zbral sem jazz zasedbo z veliko različnimi glasbeniki, kar ni bilo enostavno ne v finančnem, ne v organizacijskem smislu. Poleg tega: če si bobnar, si lahko le dober bobnar, jaz pa sem hotel nekaj več. Zato so stvari začele počasi prihajati k meni.

Najprej sem začel sestavljati preproste elektromehanske ritem mašine. Nato sem začel sanjati o nekakšni avtomatski slide kitari. V istem obdobju sem zbolel na pljučih in nekaj časa preživel na kliniki Heckeshorn. Ime mi je bilo všeč, zvenelo mi je nekako glasbeno, podobno kot flügelhorn (krilni rog). Odločil sem se, da bom svojo naslednjo napravo poimenoval po njej, čeprav mnogi pravijo, da jih bolj spominja na Nautilus (smeh…).

 Kdaj si torej uspel izdelati prve delujoče glasbene naprave?

Okoli leta 2001. Po zdravljenju v bolnišnici sem ponovno začel z delom na preprostih strojih leta 2003. Izvedel sem za nekega mojstra in ko sem ga obiskal in mu opisal svoje tehnične probleme, je dejal le: »Ni problema.« Rad imam ljudi, ki govorijo »ni problema«, prav tako kot me motijo tisti, ki stalno govorijo o težavah. Ta mojster mi je pokazal kako se uporablja vrtalni stroj, stružnica in druga osnovna orodja za obdelavo kovine. Na eBayu in boljšjih sejmih sem si nabavil osnovno orodje in od takrat dalje delam skoraj vsak dan po 10, 12 ali 14 ur.

 Očitno nisi velik ljubitelj računalnikov in digitalne tehnologije?

Pravzaprav imam veliko spoštovanje do vseh tehničnih inovacij, še posebej pa do velikih umov, ki stojijo za njimi. Ljudje so skozi zgodovino iznašli toliko čudovitih stvari, za katere sodobna znanost še vedno ne ve, kako so bile izdelane. Priznam pa, da imam vse več težav pri poslušanju moderne elektronske glasbe, saj večina glasbenikov uporablja ista orodja zato mi ta glasba zveni zelo uniformno.

 Tvoji stroji so zelo skrbno izdelani do zadnjega detajla. Kako sam vidiš povezavo med njihovo uporabnostjo in obliko?

Predvsem zelo uživam, kadar se posvečam detajlom. Všeč mi je, da so stroji nenavadni in bi jih bilo težko reproducirati. Odsevajo moje vesolje v katerem se dobro počutim.

 Kot vidim uporabljaš v glavnem preprosta in stara orodja. Nam lahko našteješ osnovna orodja in stroje, ki jih potrebuješ pri svojem delu?

Največ uporabljam vrtalni stroj in stružnico, izdelal pa sem si še nastavek za rezkanje, ki ga lahko namestim na stružnico. Imam zelo majhno delavnico, zato poleg omenjenih strojev uporabljam v glavnem le še osnovna ročna orodja.

 Ali veliko načrtuješ na papirju preden se lotiš dela z orodjem?

Ponavadi imam načrte v glavi, čeprav včasih naredim tudi kakšno skico. Večinoma delam korak za korakom in rešujem probleme sproti, ko se pojavijo.

 Večina sestavnih delov tvojih glasbenih strojev izgleda precej starih, očitno odmontiranih iz drugih strojev in predelanih za nov namen. Kje ti uspe najti vse te mehanske dele?

Nekaj sem jih našel v starih mehanskih urah, precej materiala dobim tudi po boljšjih sejmih. Včasih kupim star inštrument in ga razstavim za svoje potrebe, včasih pa mi kak zanimiv kos prinesejo tudi prijatelji.

 Torej je iskanje sestavnih delov tudi del kreativnega procesa?

Seveda, leseno ohišje Heckeshorna sem recimo našel na ulici, kjer sem živel. A veliko sestavnih delov izdelam tudi sam. Večino sem moral izdelati večkrat, da sem postal zadovoljen z njimi.

 Nam lahko opišeš tvoj ustvarjalni proces od imaginarnega načrta do delujoče naprave? Ali se tvoja izhodiščna ideja med samim procesom kdaj spremeni?

O tem, kar bom naredil ponavadi razmišljam dneve, včasih celo več mesecev. In ko dobim občutek, da je ideja dovolj dovršena, da bo delovala, se lotim dela. Pri nekaterih bolj zahtevnih projektih izdelam tudi prototipe, da poiščem rešitve, ki jih nato apliciram na končni izdelek.

 Torej je vsako konstruiranje obenem tudi učni proces?

Seveda, in to je tudi razlog, zakaj to tako rad počnem. Vedno znova se mi postavlja vprašanje kako naj nekaj naredim in če to sploh lahko naredim. Od časa do časa tudi prekinem izdelovanje, saj se moram posvetiti tudi učenju igranja na stroj, ki ga izdelujem.

 Kako pa bi opisal tvoj način skladanja glasbe v odnosu do tvojih zvočnih strojev?

En vidik mojega dela je, kot sem omenil, konstruiranje in izdelovanje zvočnih strojev. Nato pa preklopim stikalo v svoji glavi in postanem glasbenik, ki nanje igra. Umetniška dela, ki so zaključena, so se mi vedno zdela problematična. Zato izdelujem svoje stroje kot ‘work in progress’, kjer lahko razvijam svoje glasbene ideje vzporedno z iskanjem tehničnih rešitev. Z mojimi stroji sem si ustvaril prostor, kjer lahko hkrati uporabljam svoje tehnično in tolkalsko znanje.

 Ali tvoji živi nastopi dopuščajo možnost improvizacije?

Moji solo nastopi se zelo razlikujejo od mojega dela v kabareju, kjer moram upoštevati dva ali tri tisoč znakov v predstavi ali pa od dela z jazz zasedbo, kjer v glavnem improviziramo. Včasih se med nastopom pojavijo tudi različni tehnični problemi in moram blefirati, da je vse v redu, da publika tega ne opazi.

 Kaj te žene, da vztrajaš v svoji delavnici?

Rad delam s kovino ter s temi starimi orodji in stroji. Ponosen sem, da lahko izdelam vse te čudovite stvari. Moji stroji se razvijajo in rastejo skupaj z mano. Kadar delam, pozabim na čas in svet okoli sebe, osredotočim se na bistveno in to je fantastično za moj um. Zadnjih 7 ali 8 let se neprestano sprašujem: »Hej človek, kaj želiš narediti? Imaš kakšen plan? (smeh…).

 MASTER MO

 Just a few weeks after my visit of Berlin about a year ago, one of my friends send me a video link  of a strange looking man, painted deeply black around his eyes and playing on even stranger musical machine called ‘das Heckeshorn’ (http://www.youtube.com/watch?v=p2Z_DxU-3rQ).

I was immediately trapped not only by the appearence of the man and the machine, it was also the music that somehow hypnotized me like a daydreaming. What I’ve heard was so different of everything I’m used to hear when listening musicians playing with mechanical devices. I was even more amazed afterwards when I’ve found his webpage (www.mowolpert.de) and seen the rest of his misterious neo-victorian Jules Verne retro-futuristic steampunk meta-mechanical instruments.

 A month ago I was back in Berlin so I called him to arrange the meeting. I felt really lucky when he invited me to his workshop to see the machines and make an interview. The best term to describe his place is ‘Wunderkammer’ –the cabinet of wonders filled with his musical machines, old tools, paintings, old percussions and sketches.

 The name of this electromechanical musical wizard is Moritz Wolpert and here you can read about his view on his own work…

 You told me you have started your musical career as a drummer. So how did it happen that you become an instrument builder­?

When I was 14 I’ve met an old, 70 years drummer also named Moritz. The guy gave me the keys of his rehersal room so I could practice for many weeks and it was really big thing for me. So I’ve learned to play drums and become a drummer.

Many years later it started bothering me that I can play music only with a band. I’ve gathered a jazz band with many different musicians which was not easy from financial and organizing point of view. Beside it, if you’re a drummer, you can be only a good drummer, but I felt I want more so things just started to came to me.

After some years I started working on simple electromechanical rhythm machines and my fantastic journey could start. I started to dream about some sort of slide guitar. In the same period I’ve got serious problems with my lungs, so I had to spend some time in a clinic called Heckeshorn. I liked that name because it sounds very musical reminding me on  flügelhorn  (french horn). So I decided to use it for one of my instruments although many people said it looks more like Nautilus (laughing…)

Through my musical job I also found a little workshop and when I told the owner about some technical problems I was facing, the guy just said: »That’s no problem!« I like people who are talking about »no problems« just as much as I hate people who are always talk about difficulties. So this guy showed me how to use drilling machines, lathe and other basic tools and from that time I really start to enjoy working with metal.

When I’m working on my machines I just forget about time and world around me. For last 7 or 8 years I’m keeping asking myself: »Hey man, what do you want to do? Do you have a plan?« (laugh…)

 So when did you actually start to build your own musical machines?

It was around 2001. After my hospital stay I started again with simpler machines in 2003. In that period I was working like cabaret musician and somebody mentioned me the workshop of  »no problem« guy I mentioned before. Meanwhile, I started to buy my equipment and tools mostly on Ebay and fleamarkets. From that moment I’m working almost every day for 10, 12 or 14 hours.

 Obviously you’re not a big fan of computers and digital technology?

In fact I have a big respect to all technical innovations and especially to the brilliant minds behind it. There are so many wonderfull things in history which science is still not able to understand how they were made.

But in music I have more and more troubles listening modern electronic music because almost everyone is using the same tools so most of modern electronic music sounds so uniform.

 Your machines are as beautiful as functional. Their forms, shapes and details are carefully made to the last detail. How do you see and feel the connection between their purpuse (function) and their appeal (form)?

First I really have fun with making all those details. Beside it, it would be very difficult to reproduce my machines. Its like my own cosmos and it works good for me.

 I’ve seen you are using old looking and basic tools. Can you describe basic tools and operations needed to design your machines?

I’m mostly using drilling machine and an old lathe. I’ve also designed milling accesories which could be attached to the lathe. My workshop is very small so beside those simple machines I’m mostly using my hands and basic hand tools.

 Do you plan on paper a lot before start working with tools?

Usually I have plans in my head, but sometimes I also make simple plans and sketches. Most of the time I’m going step by step and solving problems when they appear.

 Most of the parts on your instruments looks quite old, obviously taken from other machines and carefully assembled to new one. Where are you manage to find all this various components?

I found some parts in old mechanical clocks, I’ve also got some parts like an old mandolin neck for example from my friends, sometimes I buy some old cheap instrument and dissemble it for my purposes. I also find a lot of interesting parts on fleamarket.

 So finding the components is already a part of creative process?

Yes, I’ve also found the wooden body for Heckeshorn on the street where I live. But there are also lots of parts I did by myself. I have made most of them many times, so they become better and better.

 Can you describe your creative process from imaginary machine to the real one. Does your starting idea evolve during the creation of the machine?

I’m thinking about what I’m planning to do for days, weeks or even months at the beginning. And when I have a feeling the idea is strong enough it should work, I start working. On some projects I also work on prototypes first to try some solutions and make them better on final artwork.

 So every building process is also a learning process?

Yes, and that’s the reason why I like it so much. There is always a question how should I do it and If I can do it at all. From time to time I take breaks in building process to learn how to make music with a recent system I’m working on.

 You told me you are an self educated musician and engineer. What did you have to learn and where did you found knowledge to design and build such an engenious machines?

When I was younger I worked with wood a lot so I’ve learned how to use basic tools. After meeting with »no problem« guy I’ve learned how to use milling machine and others to work with metal. I’ve also made some improvements of my old machines which are working really good so I don’t need many of them.

 How do you see and develop your compositional process regarding your selfmade musical machines?

One aspect of my work is to develop design and building the machine and then I have to turn switch in my head to become a musician. I see a big problem in art when it’s finished and you can’t do nothing more with it. So my idea is to build machines like work in progress, where you can develop basic idea more and more if you are ready to learn and go deeper and deeper.With my machines I”ve found my own space where I can also use my knowledge as percussionist.

 Do you have any space for improvisation on your live performances?

It’s completely the opposite to my cabaret work where I have to consider 2 or 3 thousand signs during performance or my jazz band where we mostly improvise. Sometimes different problems can occur during the performance and I have to bluff everything is under control so that people don’t notice it.

 What keeps you going in your workshop?

I just like to do  it. I like to work with metal and with those old machines and tools. I’m proud I can make so many wonderful things. My machines are growing with me and it’s fantastic for my mind. I can forget everything around me and get straight to the main point. It’s the best way to relax, especialy if the machine is working…

Primož Oberžan

Heckeshorn (foto Kerstin Groh)

Heckeshorn (foto Kerstin Groh)

Moritz v delavnici / Moritz in his workshop (foto Primož Oberžan)

  • Share/Bookmark

PREPOVEDANO MESTO

Objavljeno v Aktualno, Glasba, Slovenija, miks dne 31 Marec, 2010 avtor thestroj

 

Prijatelj in sodelavec Aleksij Kobal me je pretekli vikend povabil v ljubljansko galerijo Equrna, da posnameva nekaj glasbe za otvoritev njegove aktualne razstave Prepovedano mesto. Z velikim veseljem sem naložil opremo v avto in se odpeljal proti mestu, saj je šlo za ustvarjalno srečanje posebne vrste. Aleksij je s The Strojem namreč več let sodeloval kot glasbenik, avtor inštrumentov ter oblikovalec. Zadnja tri leta se je popolnoma posvetil svoji slikarski karieri, vmes pa je izdal še romaneskni prvenec Glas, zato je moral svoja ročno izdelana pihala za nekaj časa odložiti.  

 Prepovedano mesto je naslov ciklusa zadnjih Aleksijevih del, velikih platen na katerih je upodobil različne zgradbe iz Prepovedanega mesta, imaginarnega mesta v katerem se vsaka zgradba enigmatično upira izkušnji vsakdanjega sveta. Aleksijeva dela so mi zelo blizu že od začetka najinega poznanstva, ko mi je podaril portret Maxa, narejenega na podlagi iz starih pločevink, čikov ter elektronskega vezja. Njegova poetična predelava odpadkov in najdenih predmetov me je takoj pritegnila ter v prihodnjih letih prerasla tudi v skupne glasbene projekte.

 Načrta nisva imela, a je zadostoval dober razlog za najino početje. Tišina, v katero sva se pognala vsak s svojim inštrumentom, je sevala močne podobe Prepovedanega mesta in vsaka hiša je odpirala nov prostor najinemu zvoku. Izbral sem si sliki z naslovom ‘Vodarna’ ter ‘Izakova daritev’ ter se s pogledom preselil vanju, medtem ko sem z efektorjem pletel podlago za Aleksijeva pihala. Igrala sva. Uro, dve, tri. Vmes le kratki postanki, da sva zaključila posamezne dele, ko so se izčrpani začeli nemočno vrteti v prazno. Prizori iz slik so začeli dobivati svoj soundtrack.

 Dobrodošli v Prepovedanem mestu.

TRK 2 20.3.2010

  • Share/Bookmark

TOLKALSKE DELAVNICE THE STROJ V KINU ŠIŠKA

Objavljeno v Aktualno, Glasba, Slovenija, Zabava, miks dne 2 Januar, 2010 avtor thestroj

Januarja bomo v ljubljanskem Kinu Šiška ponovno pričeli s tolkalskimi delavnicami  kolektiva The Stroj. Novi in bivši udeleženci se bodo lahko seznanili in poglobili svoje znanje izdelave tolkal iz odpadnih in drugih materialov ter združili svoj ustvarjalni potencial v udarnem kolektivnem glasbenenem pristopu. Program tromesečne delavnice bo poleg tolkalskih osnov zajemal še terenska snemanja nenavadnih zvokov, delo z zvočnimi matricami ter osnove odrskega nastopa. Natančen program dela bo sestavljen po uvodnem srečanju z udeleženci, na njihovo željo pa bomo vanj vključili tudi njihova druga znanja, povezana z glasbo (vokal, klasični inštrumenti, ples…)

 

S kolektivom The Stroj želimo z delavnico prenesti svoje bogate glasbene izkušnje na mlajše generacije ter jih spodbuditi pri glasbenem ustvarjanju, v katerem poslušanje, igranje, domišljija, ročne spretnosti ter kolektivizem igrajo enakovredno vlogo.

 

Tolkalske delavnice bodo potekala vsak ponedeljek ob 16h v Kinu Šiška, trajale bodo 3 mesece, uvodno srečanje pa bo v ponedeljek, 18. januarja ob 16h. Program delavnic bomo prilagodili znanju posameznih udeležencev, zato tolkalsko predznanje ni pogoj za prijavo. Prijave sprejemamo do petka, 15. januarja, na elektronski naslov hangarpress2@gmail.com

 

Delavnico bo vodil Primož Oberžan, ustanovitelj in vodja zasedbe The Stroj, izdelovalec originalnih inštrumentov ter tolkalec z dolgoletnim glasbenim stažem.

 

Prijave in informacije:

hangarpress2@gmail.com

  • Share/Bookmark

KYMATIKON, KINO ŠIŠKA, 11.12.2009

Objavljeno v Aktualno, Foto, Glasba, Slovenija, miks dne 22 December, 2009 avtor thestroj

Prispevek iz Kina Šiška si lahko ogledate na tej povezavi:

http://24ur.com/bin/video.php?media_id=60381771&section_id=1&article_id=3194072

Za spodnje fotografije pa se zahvaljujemo Janu Prpiču ter Ziggyju:

  • Share/Bookmark

THE STROJ: KYMATIKON, Kino Šiška 11.12. ob 21h

Objavljeno v Aktualno, Glasba, Multimediji, Slovenija, miks dne 27 November, 2009 avtor thestroj

 

 

Zasedba The Stroj je letos opozorila nase z nastopi na nekaterih vidnejših slovenskih festivalih, pokukala spet v tujino, natančno 52 let po izstrelitvi Sputnika2 nedavno predstavila single Laika, za konec leta pa pripravljajo koncert v ljubljanskem Kinu Šiška. Ta se bo pod imenom Kymatikon zgodil v petek, 11. decembra.

 

Primož Oberžan, ustanovitelj in idejni vodja zasedbe The Stroj ter avtor večine nenavadnih instrumentov, po katerih je skupina pred 12 leti v hipu postala prepoznavna, tako s prenovljeno ekipo tolkalcev nadaljuje ustvarjalno pot. Udarno ritmiko je kolektiv nadgradil z elektromehanskimi inštrumenti ter elektronsko modificiranimi zvoki strojev, katerih protiutež je subtilen ženski vokal.

Dodatna novost na nastopih The Stroja, poznanih predvsem po zanimivih odrskih izvedbah, pa je edinstvena vizualizacija  glasbe – Kymatikon.

Kymatikon je sistem za neposredno materialno vizualizacijo zvoka, s pomočjo katerega lahko vidimo osupljive kymatične učinke, ki jih v različne vrste pigmentov in tekočin zarisujejo zvočne vibracije. Gre za sistem, ki temelji na precej neznanih fizikalnih učinkih, ki jih v različne vrste materiala zarisujejo zvočne vibracije. Na primer z zrnci soli (oziroma vsem, kar najdemo v obliki prahu ali tekočine), raztresenimi na določeni površini, se med raznovrstnim zvočnim vibriranjem zrnca ob različnih zvokih oblikujejo v različne, nenehno spreminjajoče se vzorce. Tako si bomo tudi na koncertu v Kinu Šiška lahko ogledali čarobni ples kovinskega prahu, raztresenega na predelanem zvočniku. Podobo tega pa je v neposrednem vizualnem prenosu v predstavi The Stroj videti na odrskem projekcijskem platnu.

 

The Stroj pač vedno pripravijo še kakšen posladek  svojem glasbenem repertoarju, raziskovanje zvoka pa je tako ali tako njihova domena in zato noben koncert ni enak prejšnjemu. The Stroj vas bodo s Kymatikonom zapeljali skozi prenovljen repertoar skladb, nastalih v zadnjem letu dni, nastop pa bo spremljala visokoresolucijska projekcija osupljivega sveta Kymatike.

 

»Nastop v Katedrali Kina Šiška je za The Stroj enkratna priložnost, da občinstvu predstavi aktualno ustvarjanje, v katerem se naš posodobljen, retro futuristični zvok tesno prepleta z občudovanjem nenavadnih kymatičnih  pojavov, ki jih naš zvok zarisuje v različne tekočine in drobne delce prahu. Za potrebe Kymatikona smo pripravili tudi popolnoma nov repertoar skladb, set posodobljenih tolkal pa  smo nadgradili z arzenalom elektromehanskih ‘glasbil’ kot so skoraj stoletje star teremin, pisalni stroj, stetoskop, električna orodja ter različni ozvočeni mehanizmi. Odmeve tovarn, strojev iz tehničnih muzejev ter sodobne digitalne šare smo stlačili v računalnik, ki strumno uboga na vsak ukaz,« je o bližajočem se nastopu povedal Primož Oberžan.

 

Posnetke kymatičnih eksperimentov zasedbe The Stroj so lahko ogledate na spodnji povezavi:

http://www.vimeo.com/album/60327

 

 

PREDPRODAJA VSTOPNIC:

Blagajna KINA ŠIŠKA, VSA PRODAJNA MESTA EVENTIMA IN KONCERTI.NET

Cena vstopnice v predprodaji je 8 EUR, na dan koncerta 10 EUR.

foto: Darja Povirk

  • Share/Bookmark

Z EFEKTORJEM NA OSNOVNI ŠOLI RIHARDA JAKOPIČA

Objavljeno v Aktualno, Glasba, Slovenija, Zabava, miks dne 26 November, 2009 avtor thestroj

Iz osnovne šole Riharda Jakopiča v Ljubljani so me pred kratkim povabili, da njihovim učencem v okviru glasbenega pouka predstavim svoje delo in inštrumentarij. Na voljo sem dobil manjšo telovadnico in eno šolsko uro, vse ostalo je bilo prepuščeno moji domiselnosti. Ker sem že nekajkrat opazil, da moj efektor otroke pritegne bolj kot odrasle, sem ga naložil v avto, zraven pa sem vzel še teremin, skorajda stoletje star električni inštrument, na katerega se igra brez dotikanja in ki večino ljudi še vedno spravi v začudenje, kakor da bi ga izumili včeraj.

 

In tako je naneslo, da sem že ob sedmih zjutraj v telovadnici šole v moji soseski sestavljal svoje čudaške aparature in zraven razmišljal, kako naj se lotim svojega nastopa pred mladim občinstvom. Ostalo je še toliko časa, da sem z Ireno Sajovic – Šuštar, učiteljico glasbenega pouka, ki me je prijazno povabila na šolo, popil jutranjo kavo v zbornici, nato pa so se vrata v telovadnico odprla in kakih 50 otrok je disciplinirano posedlo predme in me pozorno opazovalo. Zajel sem sapo in jim povedal, da poleg glasbe, sestavljene iz tonov, ki jo že dobro poznajo, obstaja tudi glasba, sestavljena iz zvokov in šumov ter jim ob tem predstavil zvoke efektorja – hrumenje vzmeti, tipkanje pisalnega stroja, škripanje stiropora po mokrem steklu, šume vrtečih kolesc, drdranje mehanskega robotka na vzmet in druge domislice iz mojega zvočnega arzenala.  Nadaljevali smo z ritmom in pojasnilom, da glasba iz katerih koli zvokov nastane takrat, ko jih postavimo v ritem. Ker je glasba mnogokrat močnejša od besed, sem jim v nadaljevanju odigral tri kompozicije in doživel odziv, ki ga iz koncertov ne pomnim.

 

Za konec našega srečanja sem jim pokazal še teremin in jih povabil bližje, da tudi sami preizkusijo moje igrače. Vsi naenkrat so skočili kakor na vzmet in sto rok je začelo navdušeno grabiti po vsem, kar je povzročalo zvok. Od ritma nam ni ostalo veliko, a goreča želja po igranju je odtehtala tudi to.

 

Besedilo in foto: Primož Oberžan

 

 

 

 

 

 

  • Share/Bookmark

THE STROJ: novi single LAIKA

Objavljeno v Aktualno, Glasba, Slovenija, Zabava, miks dne 10 November, 2009 avtor thestroj

52 LET PO IZSTRELITVI SPUTNIKA 2 ‘LAIKA’ ZAŽIVELA KOT SINGLE SKUPINE THE STROJ – VABILO NA KONCERT V KINO ŠIŠKA 11.DECEMBRA 2009!

 

3. novembra 1957 so v tedanji Sovjetski zvezi v Zemljino orbito lansirali Sputnik 2, prvo vesoljsko plovilo z živim bitjem na krovu. Psička Laika, ki je kot prva vesoljska potnica umrla le nekaj ur po izstrelitvi, se je s tem poletom zapisala v zgodovino.

 

Natanko 52 let po izstrelitvi The Stroj na radijske valove pošilja novi single Laika, kozmično himno, posvečeno potepuški psički iz moskovskih ulic, ki je svoje življenje končala v tišini vesolja kot predhodnica kozmonavtov. Obenem skladba govori o minljivosti, o minljivosti prav vsake zmage ali poraza, in sili k razmisleku o človeštvu, večnosti in posledicah naših dejanj.

Single Laika je prva posneta skladba zasedbe The Stroj v novi zasedbi, hrumenje strojev in bobnenje tolkal pa se je v kozmični tišini tokrat umaknilo eteričnemu ženskemu vokalu, sikanju električne napeljave v vesoljskem modulu ter odmevu Laikinega cvileža iz brezna časa.

 

»Skladba Laika je bila prva, ki smo se jo lotili s prenovljeno postavo, končni studijski izdelek pa lepo odraža naše nove glasbene koordinate. Večino zvočnega materiala za Laiko sem posnel med letošnjim bivanjem v Berlinu in Moskvi, kjer je nastala tudi osnovna zamisel skladbe, navdihnjena z zgodbo o potepuški psički, ki je v tekmi za tehnološki prestiž in ideološko nadvlado med hladno vojno postala prva vesoljska potnica in žrtev obenem. Zvočni material je z velikim občutkom uglasbil Jure Golobič, Eva Breznikar pa je z besedilom in subtilno  interpretacijo skladbi dodala še močno sporočilno dimenzijo. Tempo skladbe, 103 udarce na minuto, ustreza Laikinemu srčnemu utripu, ki so ga nekaj ur pred njeno smrtjo zabeležili senzorji na njenem telesu.

Verjamem, da bomo z Laiko našo glasbo približali tudi tistim, ki so nas kot tolkalce doslej poslušali bolj od daleč,« je povedal ustanovni član in vodja zasedbe The Stroj, Primož Oberžan.

 

The Stroj so z novim repertoarjem prejšnji teden nastopili v mariborskem ŠTUK-u (http://www.dostop.si/novica.aspx?ID=539#Title), 11.12. pa si jih boste lahko ogledali v ljubljanskem Kinu Šiška, kjer se bodo predstavili na ekskluzivnem nastopu s projektom Kymatikon.

Klikni za predvajanje skladbe:

the-stroj-laika

  • Share/Bookmark

NOVI PRISTOPI V POUČEVANJU GLASBE

Objavljeno v Aktualno, Glasba, Slovenija, miks dne 27 Oktober, 2009 avtor thestroj

Pred kratkim sem bil skupaj s kolegoma Petrom Kusom ter Marinom Kranjacem povabljen, da na Zavodu za šolstvo RS v okviru programa ‘Novi pristopi k ustvarjalnosti – aktivno pridobivanje glasbenih izkušenj’ zainteresiranim učiteljem glasbenega pouka predstavim svoje delo ter jih na popoldanski delavnici seznanim z osnovami izdelave resonančnih plošč ali efektorjev, kakor jih sam ljubkovalno imenujem. Zbranim učiteljem sem v kratkem uvodu tako skušal približati različne pristope v gradnji glasbil in iskanju avtonomnih glasbenih pristopov, predavanje pa sem podprl z videoposnetki ameriškega samoniklega komponista Harryja Partcha, berlinskih pionirjev industrial glasbe Einstürzende Neubauten ter skupino Sobanza Mimanisa iz kongoleške Kinšase, ki je z ‘naredi si sam’ pristopom uspešno elektrificirala svoje tradicionalne inštrumente ter jih izredno domiselno prilagodila hrupu mesta. 

V nadaljevanju sem prisotnim predstavil delovanje efektorja, lastnega inštrumenta, ki je le nekaj dni pred tem dobil še štiri basovske strune, nato pa so bili na vrsti učiteljski kolegi, s katerimi smo izdelali vsak svojo pomanjšano verzijo omenjenega inštrumenta. Za vir zvoka smo uporabili strune, kovinske jezičke iz žaginih listov, vzmeti ter drobna kolesca s specifičnim zvokom za posebne efekte. Vse ostale vidike izdelave sem prepustil domišljiji učiteljev, ki so mi z zavzetim delom pokazali, da se tudi sami kdaj prav dobro počutijo v vlogi učencev.

V sklepnem delu smo se seznanili še z delovanjem piezo kristalov ter pickupi, s pomočjo katerih lahko akustične inštrumente na preprost in poceni način ‘elektrificiramo’, ojačamo njihov zvok, ga manipuliramo z elektronskimi efekti ali pa naš inštrument priključimo na računalnik. Najbolj zagnane udeležence smo za konec tudi ozvočili, da so s svojimi instrumentalnimi dosežki presenetili sebe in ostale in le želim si lahko, da bodo pridobljeno znanje s takšnim žarom prenesli tudi na svoje učence. 
 
tekst: Primož Oberžan 

foto: Dušan Kafol in Primož  Oberžan

Demonstracija efektorja

Demonstracija efektorja

Material za naše inštrumente

Material za naše inštrumente

 

Vsak s svojo tabulo raso

Vsak s svojo tabulo raso

Z ročnim orodjem do glasbe

Z ročnim orodjem do glasbe

Zaključni nastop

Zaključni nastop

Efektorjev pravkar rojeni brat

Efektorjev pravkar rojeni brat

  • Share/Bookmark