STROJNICA

Blog zasedbe The Stroj

STROJEGRADNJA 1.: FAJFER

Objavljeno Glasba, miks : z značkami , : 27.06.2009, avtor thestroj

 

načrt

načrt

Naši inštrumenti so dobili novega brata. Ko sem ga pred kake pol leta izrisal, se mi je, takole na uč, zdel še najbolj podoben fajfi, pa sem ga krstil za fajferja še preden je bil izdelan. Potrebovali smo inštrument, ki bo v ritmu pokril tisto, kar ponavadi pri bobnih dela snare, zraven pa bo brez poškodb prenesel še udarce kovinskih palic, kladiv in verig. Pri načrtovanju sem iskal obliko resonatorja, ki bo zadostila vsem omenjenim zahtevam, obenem pa sem želel, da bi spominjala na troblje zgodnjih zvočnikov ali pa Russolove zvočne stroje.

 

Osnovno nosilno konstrukcijo sva spomladi zvarila v ataljeju Jake – Katabranka na Metelkovi. Jaka je mojster za ročno izdelavo koles, po izobrazbi pa kipar, ki pri svojem delu rad združuje poetično s kovinskim. Ni bil ravno mačji kašelj zvariti vseh stranic v različne trapeze, pa sva se šla vmes še malo pitagorov izrek in druge trike osnovnošolske geometrije, da sva sestavila zadevo.

 

V nasledni fazi sem moral ohišje obleči v pločevino, za kar sem se na pomoč zatekel najprej k Sandiju, mojstru za vse v SMG-ju, s katerim sva šraufala Edo, o čemer sem že pisal. Pomagal mi je odrezati par plošč in potegnil iz omare odlično pnevmatsko pištolo za netanje pločevine. Navdušil se nisem le nad njeno učinkovitostjo temveč tudi nad zvokom, ki sem ga posnel in takoj vtaknil v ritem enega od novih komadov. Dela ko pištola.

 

 

Geneza našega fajferja je maja zastala, ker me ni bilo v bližini. Le napol oblečenega sem pustil cel mesec stati v zaodrju kulturnega doma v Kamniku, da je kazal svoja siva rebra nedolžnim otrokom, ki so takrat v isti dvorani pripravljali mjuzikl. In ko smo ravno pri mjuziklu: za rekvizit so potrebovali tudi par bal sena, ki so bile še vedno zložene v zakulisju, prav tam, kjer se je rodil naš fajfer. Pa me je, ko sem ob enih zjutraj končal z delom in si odprl pivo, prešinilo, da me vse skupaj malce spominja na hlev, pravzaprav na jaslice. In fajfer se mi je za trenutek zazdel –naj mi verni oprostijo- kot tak plehnat, na roke narejen Kristus, jaz pa nisem bil Marija, saj sem ga zmadežno spočel, kar pričajo tudi fleki na kombinezonu. Kljub temu sem se počutil malo stvarnika vse do naslednjega dne, ko me je streznil komentar prvega očividca, naše šoferke Tjaše. Ko sva nalagala kombi me je vprašala: »Kaj boš pa s tem puhalnikom?«

 

 

Do konca sem ga oblekel teden dni nazaj, da smo ga lahko še ravno pravi čas postavili na oder v jeseniškem Acroniju, kjer smo nastopili na otvoritvi nove mašine za predelavo jekla. Je hecno, če takole pomislim: ustvariš inštrument in ga na ognjeni krst pripelješ na kraj, kjer nastaja material iz katerega si ga ustvaril, nato pa ga v soju žarometov zgarbaš s ketno čez hrbet, da še šef države navdušeno ploska.. In železarna to plača. Čudna so pota umetnika.

 

 

Fajfer torej dela. Zaenkrat le buf in klang, a ga nameravam že v kratkem naučiti še nekaj besed. Potrebujem le primerno vzmet, majhno jeklenko CO2 ter posebne vrste samozaporni ventil, za katerega nimam pojma, kje bi ga našel. Če bi ga nakrmil z žarečim ogljem, bi ga morda lahko uporabili tudi kot roštilj. Hm, morda naslednjič.

 

P.S.

Ko sem našega novorojenca po prvem nastopu vlačil iz kombija, me je tričetrt ponosa in veselja v hipu minilo in preklinjal sem samega sebe, čemu vendar vsa ta plehnata krama na odru, če pa lahko le stisneš gumb, pa se sliši isto. Odgovora nisem iskal, sem se pa prvič zavedel, zakaj proizvajalci kitarski ojačevalcev na svoje kište že petdeset let montirajo ročaje in kolesca. Zato sem med vožnjo domov razmišljal o ročajih in kolescih, da si naslednjič ne zlomim hrbta pod težo lastnih idej.

 

 

Tekst in foto: Primož Oberžan

EDA

Objavljeno miks : : 15.06.2009, avtor thestroj

Pred časom sem se odzval na povabilo režiserke Nede Bric, ki je v Slovenskem mladinskem gledališču začela s pripravami na predstavo ‘Eda – zgodba o bratih Rusjan’. Želela je, da bi v Edo (oznaka vseh Rusjanovih letal) za predstavo vgradili tudi zvočni mehanizem, ki bi med ‘letenjem’ oddajal zvok letalskega motorja in me povabila k projektu.

Zgodba o bratih Rusjan me je prevzela že med samim študijem razpoložljivih zgodovinskih gradiv. Njuno pionirsko delo na področju letalske konstrukcije in poletov se je izkazalo še za mnogo bolj drzno, kot sem si predstavljal. Le malo je namreč znano, da sta svoja prva letala zgradila kar v očetovi sodarski delavnici, pri čemer sta podvozje, vključno s pristajalnimi kolesi, izdelala iz kolesarskih delov, platno za krila pa jima je sešila kar sestra Lojzka. Čeprav očetova sodarska obrt na prvi pogled ni imela kaj prida skupnega z letalstvom, pa sta Josip in Edvard pri izdelovanju lesenih konstrukcij za svoja letala poleg prostora s pridom uporabljala tudi očetovo orodje za obdelavo lesa.

Njuni dosežki se namreč pokažejo v pravi luči šele na podlagi poznavanja razmer, v katerih so bili ustvarjeni. Šele skozi optiko razmerja med njuno mladostjo, pogoji za delo, razpoložljivimi informacijami in finančnimi zmožnostmi na eni strani ter njunimi dosežki na drugi, si lahko vsaj približno predstavljamo, kako drzni in premišljeni hkrati so bili njuni letalski dosežki. Prvi polet jima je uspel 25. novembra 1909 v Malih Rojcah pri Novi Gorici, le slabih šest let za podvigom bratov Wright, Edvardu pa je bilo komaj 23 let.

No, naši pogoji za delo v delavnici pod Mladinskim gledališčem so bili precej boljši, a s Sandijem Miklavcem, hišnim mojstrom in mehanikom z domišljijo, kljub temu niti pomislila nisva, da bi naša Eda tudi letela. Še več, med nastajanjem predstave se je izkazalo, da ne bo niti spominjala na letalo, smo pa za njeno osnovo in pogon uporabili staro kolo, s katerim smo želeli ohraniti asociacijo na Edvardove kolesarske uspehe, ki so v njuni zgodbi prav tako odigrali pomembno vlogo.

Delo s Sandijem mi je bilo v čisti užitek. Le redko namreč srečam človeka, ki naravnost uživa v reševanju tehničnih problemov, ki jih s seboj prinašajo ideje za načrtovane zvočne mehanizme. Precej običajno je, da morajo sodelavci brzdati mojo domišljijo in postavljati mejo možnega na trdna tla, tokrat pa je bilo ravno nasprotno. “Dajva uporabit še več koles…Spomni se še kak mehanizem za tisti prenos…Dodajva še kak zvok…,’ me je spodbujal med delom, da sem mu z domislicami komaj sledil. Najina naprava je tako postajala vse bolj podobna zgodnjim Tinguelyjevim skulpturam, poetičnim mehanizmom, ki brez cilja in namena v neskončnost vrtijo svoje mehanizme, a ravno zato spravijo v začudenje vsakogar, ki se jim približa.

‘Eda – Zgodba o bratih Rusjan’ je bila premierno uprizorjena prejšnji mesec v Slovenskem mladinskem gledališču in Edvard (igra ga Ivan Peternelj) je z Edo ponovno poletel. Tokrat ju ne bo sklatil ne veter, ne grom, saj sta poletela v varnem zavetju odra ter v duhu občinstva in snovalcev predstave. Še na mnogo poletov Eda…

Tekst & foto: Primož Oberžan

THE STROJ SE JE USTAVIL

Objavljeno Aktualno, Glasba, miks : : 13.03.2007, avtor thestroj

stroj.jpg

ZLATKO

Objavljeno Aktualno, Glasba, miks : : 24.01.2007, avtor thestroj

1.jpg
Zlatko v akciji - Trnfest 2006

Začenjam z objavo zvočnih zapisov pogovorov z različnimi glasbeniki, ustvarjalci in drugimi čudaki, ki so tako ali drugače povezani z našim delom. Ne gre le za neposredne vplive in sodelovanja, temveč bolj za duh, vero in vztrajnost, ki se porodijo iz takih navdihnjenih, a bolj redkih druženj. Sčasoma sem spoznal, da me v glasbi, poleg glasbe same, najbolj privlačijo prav zgodbe, dogodki in srečanja z glasbeniki, katerih ustvarjalna strast presega njihovo znanje in talent. Pa ne, da bi jim slednjega primanjkovalo, nikakor ne, bolj gre za to, da jim, ko z njimi govoriš, že v glasu slišiš, da njihovo delo daleč presega samozadovoljnost nadarjenega obrtnika, saj so svoje delo zapisali Ideji.

Beri naprej »

V STROJNICI Z NATALIJO

Objavljeno Aktualno, Glasba, Zabava, miks : : 27.12.2006, avtor thestroj

Gledam Natalijo pri Jožovcu. Očke ko Bambi, vsako nedeljo ob enih, metafizična idila zloščenih trobent v rokah vrlih godcev, je redno ne zamujam. Prelepo, da bi bilo res, a se perverznemu užitku ne želim upreti. Natalijo imamo v plemenu v čislih še iz časov, ko je Alex dobil za darilo njeno fotko v okvirju in jo ročno pribil na steno svojega delovnega kabineta. O njej se redno pogovarjamo na dolgih vožnjah in jo postavljamo v zahtevne vloge filmskih prizorov, ki jih režira naša domišljija. Zagotavljam vam, da se vedno odlično odreže in da rada vse od sebe, kot se za profesionalko šika.

Beri naprej »

ČUDO TEHNIKE V PRENOVLJENI KNJIŽNICI OTONA ŽUPANČIČA

Objavljeno Aktualno, Glasba, Slovenija, Zabava, miks : : 18.12.2006, avtor thestroj

Otvoritev v četrtek, 21. decembra

21.jpg

Zadnji teden dni smo z Alexom in Pihuškom preživeli par noči v Knjižnici Otona Župančiča v Ljubljani (na Kersnikovi 2), kjer smo montirali nekakšno skulpturo – inštrument, ki izgleda tako nenavadno, da mu še imena ne znamo poiskati. Kot da bi nam zamisel in izdelava posrkali domišljijo do zadnje kaplje. Te dni končujemo z zadevo, otvoritev prenovljene knjižnice pa bo v četrtek, 21.12. Otvoritveni dogodek bo edinstvena priložnost, kjer bo možno slišati, kaj ta skulptura pravzaprav zmore. Do četrtka nas torej čaka še priprava kompozicije, na zadevo se je treba še naučiti zaigrati, saj je tako mlada, da ji moramo zgodovino šele narediti. Sedem večmetrskih vzmeti, ki kakor lovke hobotnice visijo iz stropa skozi dve etaži, nepremično in tiho čaka, da jih zatresemo in z vibracijo prebudimo v življenje. O podrobnostih te zgodbe bom poročal po otvoritvi, da bo zadeva imela glavo in rep, do takrat pa vabilo na ta edinstveni dogodek!

MATICE NA KNEŽJEM DVORU V CELJU
Sobota, 23. december ob 18:30h

Z Maticami, lahko konjenico The Stroja, bomo v soboto, 23. decembra ob 18:30 nastopili v katakombah pod Knežjim dvorom v Celju, kjer se vse do konca leta odvija projekt V mestu si umetnosti.
Nastop Vinkla, prve brade The Stroja, bo ostal vprašljiv do zadnjega trenutka, saj se bo isti dan vračal iz Madrida, kjer bo po 15.000 prevoženih kilometrih v mesecu dni končal turnejo s Kultur Shock, ki so pred dobrim tednom nastopili tudi na Metelkovi.

Bodite tam, da se prepričate, ali mu bo uspelo!

LojZ

THEORIJA

Objavljeno Glasba, Zabava, miks : : 2.12.2006, avtor thestroj

Zadihano si zapenjam hlače in zamišljeno sestopam z mlečno belega teleščka pod sabo, ki z zamegljenim pogledom sprašuje sam sebe, kaj se mu je pravkar zgodilo. Biti rocker pogosto pomeni churchillovsko pretakati kri, znoj, solze in še kakšen izcedek. Eh, v takih trenutkih potem ponavadi zazvoni GSM, prebudim se in začnem šefu razlagati, zakaj sem spet zaspal v službo.

1.jpg Beri naprej »

Beograjske impresije

Objavljeno Foto, Glasba, Zabava, miks : : 23.11.2006, avtor thestroj

Štartamo v sredo ob enajstih zvečer izpred Parka Tivoli. Krasen cajt za spizdit kam drugam, takole sredi tedna. Matjaž prvič pripelje svoj bus, dvonadstropno mrcino s spalnicami, improvizirano kuhinjo, vecejem ter krasnim usnjenim separejem v drugem štuku prav pri vetrobranskem steklu. Nismo se še niti zapeljali iz centra, ko smo si že veselo podajali piksne in iskali place, kamor jih bomo preostali del noči postavljali, da že na prvi furi ne userjemo te krasne sedežne v premikajočem baru – busu – spalnici. Vse manj se vidimo, življenje zahteva svoj čas in preživetje svoj davek, a smo zato tem bolj veseli, kadar se srečamo in damo puške na ramo. Čas na poti, ki je vselej mnogo daljši kakor čas na odru, izkoriščamo družabno, kolikor se da. Po petem kilometru, ko nismo še niti zapustili Dolenjke, privleče Grexon flašo viskija na dan in brez predigre oznani, da bo postal foter. Po naključju mi uspe ujeti slovesni trenutek razglasitve.1.jpg Beri naprej »

Odpiramo havbo

Objavljeno Glasba, Zabava, miks : : 23.11.2006, avtor thestroj

Test…test…testis…čk…čk…. Me slište?… A tole dela?

Okej. Tole ni koncert. Nobenih mikrofonov, nobenih sodov, plehov in zamaškov za ušesa. Nobenih ojačevalcev, luči, odra in ubogljive množice pod njim. Recimo, da odpiramo havbo, da pokažemo mašino pod spoliranim plehom javnega nastopanja. Pleh je videz pred kuliso medijskega blišča, pleh je natreniran nasmešek in novi kostumi, pleh so nerodni koraki v sposojenih čevljih, ko tisoči kričavo kujejo ti slavo je pleh, pleh je lezenje v rit, pleh je simpatičen. Mladi, lepi, zdravi in uspešni so pleh. Pleh je, da verjameš, da je oder pomembnejši od življenja. Pleh je plehek! Beri naprej »